Inkontinenca

Zdravljenje inkontinence:

 

Uhajanje seča oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati.

S staranjem se pojavijo določene spremembe, ki lahko vplivajo na nastanek urinske inkontinence. To so zmanjšana elastičnost stene mehurja, zmanjšana raztezljivost mišice mehurja, ki vodi k nepopolnem praznjenju, zmanjšanje števila spontanih stiskanj mehurja in druge.

Najpomembnejše so spremembe pri ženskah, ki nastanejo kot posledica hormonskega usihanja. Pomanjkanje estrogenov v postmenopavzalnem obdobju ima pomembno vlogo pri nastanku inkontinernce.

Težave z uhajanjem vode pa imajo lahko tudi mlajše ženske. Pri teh so vzroki v slabljenju mišic medeničnega dna, kot posledica zaporednih porodov ali pa prekomerne telesne teže.

Najpogostejša je stresna inkontinenca. Ta je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna z nezmožnostjo notranje mišice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se poveča pritisk v trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje težkih predmetov). Oičajno uide manjša količina urina.

 

 

Najnovejša metoda zdravljenja blažjih oblik stresne urinske inkontinence je laserska terapija. To je minimalno invazivna metoda. Laserska svetloba s toplotnim učinkom povzroči krčenje kolagenskih vlaken v sprednji steni nožnice. Zato se spremeni elastičnost tkiv nožnice in urogenitalne prepone. Ker pa se mehur drži sprednje stene nožnice, se povečana elastičnost tkiv kaže tudi na sečnem mehurju. Poenostavljeno povedano, organom, ki so bili prej povešeni, vrnemo prvotno anatomsko lego in s tem kontinenco.Poseg opravlja specialist ginekolog.